.png)
Blogerka Katka vam je pred kratkim svetovala, kako preživeti prvih 100 km, kar me je spodbudilo k razmišljanju nad uživanju iz x drugih in daljših vožnji, tako da se ne bi niti polo profesionalci počutili užaljeni, da bodo tukaj pozabljen
Lahko izpustimo pripravo oblačil, čas začetka vožnje in iskanje partnerjev za vožnjo, razmišljal bom samo o pomembnosti dolge vožnje.
Ne bom se hvalil, ker bi izgledalo preveč kičasto. Nisem 2. najboljši na svetu takoj po Saganu. Sedaj pa povem nekaj besed k mojim 100 km vožnjam. Vozim kot zgleden mož in oče dveh otrok, torej časa za dolga potovanja ni veliko. Kadar mi uspe najti čas zase grem za 3-4-ure MTB gorske vožnje. V 4 urah pridem do številke približno 70 km, poraba kalorij in potreba po vzdržljivosti pa je, upam si trditi, veliko večja od 100 km potovanja z letalom in nekoliko višje kot na 100 km po asfaltu v hribih, zato je priprava še pomembnejša kot na 100 km po ravnini, tj. v mojem primeru nobenega :-) Mogoče je edina težava, ki jo imam, prepričati se, da četudi me bolj potegne v gozd, moram iti raje na vozovnico ...
O pripravi na vožnjo bi lahko govoril tudi moj 11-letni sin. Meseca julija je hotel dati 100 km na dan, tako da 100 km razdelimo na dve vožnji. Prvo smo šli cela družina v soboto zjutraj slabih 20 km do gozdnih gričev, jaz kot vedno z 2-letnim sinom v sedežu, žena na polno z gorskim kolesom full z nami. Doma sem zamenjal kolo in se s sinom izjemoma odločil za kolesarjenje po ravnini, res čudovito potovanje okoli reke, s tem, da komot končamo še ostalih 80 km. Ampak kje, ta mali Maksimilijan je trmast še bolj kot jaz in tako smo naš cilj celo podrli. Kar tako, spontano zjutraj smo se odločili za sto kilometrov in od tega je bilo kar 120 kilometrov...
Teh sto kilometrov po ravnini se je že od začetka kolesarjenja nabralo 5-6, letos izjemoma 7. V žepu en emergency prigrizek, ki se večinoma prevaža z mano celih 100 km in dovolj vode, še posebej, če je vroče. Idealno je, da vse pospravite naenkrat, ne da bi vam bilo treba natočiti gorivo, letos pa mi je to uspelo le enkrat - čista vožnja brez postankov. Sem pa že v položaju, za katerega sem obljubil, da ga ne bom rešil, zato pojdimo na planiranje in pomen vožnje v enem.
Začel bom z vprašanjem, ali naredimo sto za sto ali za veselje do vožnje. Če je prva možnost ta prava, kaj se mi včasih zgodi, da pridržim svojo zavezo, da dam vsaj eno GFko (Gran Fondo) v sezoni, potem jo verjetno želimo čim prej spraviti iz grla in se poskusiti voziti po ravni, najbolje v 3 urah 10 minutah :-) Tega še nisem mogel, ker sem se iz ravninskih načrtov tako ali tako po 50 km napotil v hribe. Če pa mu dodamo poper, kar mi je ljubše, in se na poti trudimo iti dlje kot v običajni 1-2 urni vožnji, potem izberem bolj oddaljene hribe. To potovanje bo trajalo tri ure in 40 minut, ki bo zelo hitro potekalo v čudovitem gozdnem okolju s pogledom na doline. In res sem že omenil, da čas v gozdu hitreje mineva? To pač v drugem blogu :-)
Od marca že vlečem sto kilometrko vrvico, avgusta dvakrat, in ko trdim, da vlečem črto v sezoni, to zame pomeni celo leto. Kako pa to rešiti z družino z otroki? Ali vstati ob 4:00 zjutraj ali začeti šele ob 20:00 in to do polnoči. Ali ženi radodarno ponudite vikend s starši, medtem ko se dedek in babica igrata z otroki, se mi lahko vozimo.
Pozimi sem imel tudi en poskus na večerni stotici, vendar je nisem zmogel pod svetilki, končal sem na 87. kilometru, kar je vržena rokavica za naslednjo zimo, kjer verjamem, da bo na stotine padlo eno veselje! To je predvsem posledica gradnje vzdržljivosti in odpornosti. Sto je čarobna številka, lepša od 88 ali 99. Motivira vas k premagovanju, kar blaženo vpliva na krepitev kondicije in, če se to zgodi v zimskih mesecih v temi, tudi na duševno odpornost. Je kvaliteten temelj močnega zdravja in močnih mišic :-) Obstaja tudi možnost, da se kljub potencialnim partnerjem nekaj novih, svežih idej in nekaj časa znajdete sami s seboj, saj pozimi zaradi varnosti zagotovo ni mogoče hoditi ob glavni cesti. in ne govori….
In vso srečo naprej! Sploh pa dolgim vožnjam.
