.png)
Jesen je tu in vreme se s kolesarji nemalokrat okrutno igra. Dež, megla in vedno nižje temperature so le delček tega, kar prinaša jesensko kolesarjenje na prostem. Mnogi že počasi razmišljamo o tem, da bi svoja enosledna vozila prezimili in jih obesili na »žebljico«, dokler se spet ne pokažejo prvi topli spomladanski sončni žarki. So pa športniki, tudi profesionalni jahači, katerih sezona se šele začenja. Terenska vožnja z motorjem, po suhem, v dežju in snegu, to je kolesarska disciplina imenovana CIKLOKROS!
Začetki
Lahko rečemo, da se je ciklokros razvil kot bojkot tradicionalnih kolesarskih disciplin, torej steznega in cestnega kolesarstva. Skratka: bojevniki so obuli malo širše škornje in se podali na polja, travnike in gozdove »nabijat« kilometre. Surovi tereni so kolesarje pogosto prisilili, da so sestopili s kolesa, jih vrgli čez rame in nadaljevali pot. Tako se je rodil ciklokros, ki je kmalu dobil številne pristaše. Zanimanje je bilo tolikšno, da so že leta 1950 v Franciji organizirali prvo svetovno prvenstvo, prvi prvak pa je bil domači tekmovalec Jean Robic.
Vendar pa je priljubljenost te panoge še naprej rasla in celo v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja se je začel razvoj povsem novega tipa kolesa, ki je bilo kos tudi zahtevnejšemu terenu. Tako se je rodilo prvo gorsko kolo. Kmalu je nastala povsem nova kategorija kolesarstva, imenovana MTB, ki je prav tako zelo hitro postala priljubljena in zdaj v bistvu dominira celotnemu kolesarskemu svetu. Čeprav je kategorija MTB nekoliko zasenčila ciklokros, to dejstvo ni pokopalo športa kot takega. 50-60-minutne dirke na kratkih 3 km dolgih progah so še naprej privabljale gledalce.
Ciklokros kolo
Ta tip kolesa je verjetno najbolj podoben klasičnemu cestnemu kolesu, iz katerega je dejansko izdelan. Tipičen okvir, tako imenovani okvirni volan in kolutne zavore so zdaj standardna oprema. Da pa je kolo primerno za dirkanje, mora na primer po pravilih Mednarodne kolesarske zveze (UCI) ustrezati največji širini pnevmatike, to je 33 mm! Boste poskusili tako tipično pnevmatiko? Poskusite na primer Pirelli CINTURATO CROSS H TECHWALL 33 - 622 127 tpi, ki jih zlahka nataknete na tekaško, treking ali 29" gorsko kolo. Profesionalci pa pogosteje izberejo galuske. Pred vsakim štartom so gume dirkalniki načrtujejo z mislijo na površino steze. Suhe, travnate, trde površine so primerne za fin vzorec, nasprotno, dirkači naj izberejo velik čep za blatne in mehke površine, kot so pesek, led in sneg. »opremljeni« s čepki ali na primer konicami.
Vzdušje
Ciklokros ima največjo tradicijo in bazo oboževalcev v Belgiji in na Nizozemskem. Češka seveda zaostaja. 😊 Če ste na primer na televiziji videli kakšna tekmovanja, ste tudi sami ugotovili, kako ta šport doživljajo navijači. Pri tem niso nobena izjema tekmovanja, ki jih obiskuje več deset tisoč ljudi in ki v celoti pokrivajo progo. Seveda ne manjkajo belgijski pomfrit, pivo in ob oglušujočem tuljenju cevi in plinskih hupk se kolesarji "bičajo" na odlične predstave.
Češke legende
Kot sem že omenil, je ciklokros zelo popularen tudi pri nas, in to predvsem zaradi tistih kolesarjev, ki so uspeli nastopiti na najboljših svetovnih dirkah ali celo premagati najboljše svetovne ciklokrosiste. Skoraj vsi poznajo ime Zdeněk Štybar. Leta 2010 je osvojil pravzaprav vse, pika na i imaginarne terenske torte pa je bila zmaga na svetovnem prvenstvu v kampih. Po tem je še dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka in ga upravičeno imenujejo legenda, tako med češkimi kot tujimi ljubitelji ciklokrosa. Ne smemo pa pozabiti niti na ostale prvake. Radomír Šimůnek, Miloš Fišera, Karel Camrda ali Petr Dlask so le izbor čeških kolesarjev, ki so v preteklosti zbirali medalje in naslove svetovnih prvakov.
Konkurenca
Ciklokros je na Češkem živ in zdrav, kar dokazuje ne le široka baza mladinskih klubov, posvečenih tej disciplini, ampak tudi število tekmovanj, ki se redno organizirajo na našem ozemlju. Najvišja »liga« je nedvomno češki pokal v ciklokrosu, ki je namenjen pripravi kolesarjev in tekmovalk na največja tekmovanja, kot je svetovno prvenstvo. Serija TBC, ki poteka v južnočeški regiji, je vsekakor vredna pozornosti in prijavi se lahko vsak, ne glede na klubsko pripadnost ali licenco.
Zatorej ne bojmo se turobnega vremena, poskusimo zapeljati brezpotja in morda nas evforija premagovanja zahtevnih terenov in lastnih omejitev popolnoma prevzame. vso srečo!
